Birdy Birdy blink

Za mir in nenasilje ...

Zanima me, kako pravilno odreagirati v skupini 1-2, ko otrok zlasa, udari, močno prime ali ugrizne drugega otroka? Se to tretira kot nasilno dejanje glede na razvojno stopnjo otrok pri tej starosti? Hvala =)

— vzgojiteljica (vrtec)

Odgovor 29. maj 2014 ob 12:32

Samo dejanje je gotovo nasilno, saj drugega otroka prizadene in boli. Pravo vprašanje pa je, kaj morate vi kot vzgojiteljica malčkov storiti, da do takih ravnanj ne bo prihajalo oz. kako jih v oddelku lahko postopoma odpravite.
Najprej morate razumeti, zakaj do takih dejanj med malčki prihaja in v kakšnih okoliščinah se pojavljajo. Gotovo ste opazili, da je otrok, ki ugrizne, zlasa ali udari drugega otroka, v tistem trenutku frustriran, oz. v negativnem stresu. Ker so malčkovi veliki možgani, ki so sedež nadzora in mišljenja še nezreli (ob rojstvu ima otrok le okoli 25% možganske mase odraslega človeka in zelo malo sinaptičnih povezav; do petega leta se razvije približno 50% in do sedmega leta približno 75% povezav med sinapsami), prevladujejo nižje ležeči »plazilski« in »sesalski« možgani, ki v frustrirajoči situaciji otroku ukažejo »Bori se ali zbeži!«. Malček se z grizenjem, lasanjem, praskanjem ali udarcem »bori« zase, za svoje stvari, za svoj položaj, karkoli mu pač narekuje situacija. Ko je otrok že v stresu, je njegovo telo preplavljeno s stresnimi hormoni, v takem počutju popolnoma pod »ukazi« nižje ležečih možganov.
Kaj lahko in ste dolžni storiti?
Najprej skrbno opazujte otroka, ki tako reagira do drugih. Takoj, ko opazite prve znake frustracije (na primer, opazite, da si otrok prizadeva nekaj doseči, dobiti, pa ne more ali pa se mu približuje drugi otrok, ki ima namen, da mu nekaj odvzame, na primer igračo ali slikanico), ukrepajte preventivno, vključite se. Pri enem ali drugem otroku lahko preusmerite njegovo pozornost nase ali kam drugam, zagotovite dodatne (enake) igrače ali slikanice, zagotovite mirno okolje v drugem kotičku in podobno.
Če ste prepozni (vsega še tako dobra vzgojiteljica ne more videti ali prepoznati, včasih nas situacija prehiti ali preseneti), najprej pomirite otroka, ki je bil »napaden«. Stisnite ga v objem, božajte in mu mirno prigovarjajte, da se pomiri. Kratko in odločno povejte »napadalcu«: »To je grdo obnašanje. Ne smeš lasati, gristi, udariti … Tega …(otroka) boli, če ga ugrizneš, udariš. « Besede lahko podkrepite s kretnjami (odkimavanjem, z nihanjem kazalca, pokažite udarjeno mesto, napadalec naj opazi prizadetost tistega, ki ga boli). Otrok mora začutiti vašo nejevoljo in odklonilni odnos do takega vedenja. Več kot toliko pozornosti pa mu ne namenjajte, saj bi mu sicer namenili preveč pozornosti, kar bi mu lahko postalo sčasoma všeč in bi tako dosegli ravno nasprotno od tega, kar želite. Ne smemo pozabiti, da je vzgoja proces, ki zahteva vztrajnost, potrpežljivost in doslednost. Prepričana sem, da vam bo uspelo. Betka Vrbovšek