Birdy Birdy blink

V zakonodaji se naj ohrani dosežen nivo kvalitete

Izročilo pravi, da je prvo naselje ob Dravi nastalo tam, kjer je bilo reko najlaže prečkati. Najstarejši sledovi staroselcev segajo v kameno dobo. Naseljencem je plovna reka najbrž pomenila približno tako pomembno prevozno pot, kot je za sodobnike moderna avtocesta. Nič čudnega, da so si naselbino podredili tudi Kelti in za njimi Rimljani. Prvi grad iz 11. stoletja naj bi se imenoval Marchpurch, ime pa se je prijelo tudi samega naselja, ki se je v 13. stoletju obdalo z obzidjem. Naslednja stoletja Mariboru niso bila 
preveč naklonjena. Sledili so si številni požari, vdori Madžarov in Turkov, v 17. stoletju je kuga umorila vsakega tretjega meščana. Mesto se je razcvetelo šele z »železno cesto« Dunaj–Maribor–Ljubljana–Trst, ki se je skozi Maribor zapeljala leta 1846. Trinajst let pozneje, leta 1859, je škof Anton Martin Slomšek prenesel sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor in s tem zajezil napredujoče potujčevanje Štajerske. Z bogoslovjem je dobil Maribor tudi prvo visoko šolo. Že pred prvo svetovno vojno so se razvneli narodnostni boji med Slovenci in Nemci. Ob koncu vojne je Rudolf Maister z velikopoteznimi vojaškimi ukrepi prevzel v mestu oblast in s tem omogočil priključitev Maribora in Štajerske Jugoslaviji. Med obema vojnama se je mesto hitro industrializiralo in razširilo. Ob začetku druge svetovne vojne so po mestu odmevali koraki nacistov in Adolfa Hitlerja, ki je osebno ukazal, naj naredijo Maribor znova nemški. V vojni je Maribor trpel in krvavel, saj je bil s strani zaveznikov večkrat bombardiran, pobijanja pa ni bilo konec niti po vojni. Kljub težki zgodovini pa nad Mariborom vedno znova posije sonce. Tudi s pomembnimi ženami in možmi, ki so se 
rodili v njem, kot na primer igralec Polde Bibič, pisatelji Bratko Kreft, Jože Snoj, Drago Jančar in Tone Partljič, pesniki Janez Menart, Kajetan Kovič in Svetlana Makarovič, športniki Leon Štukelj, Ivo Daneu in Katja Koren in še mnogi drugi, na katere so Mariborčani ponosni. Maribor je lahko ponosen tudi na svoje vrtce, ki so marsikaj prispevali k razvoju predšolske vzgoje, saj je tradicija vrtcev dolga in kakovostna. V Mariboru sta bila že dva posveta Skupnosti vrtcev Slovenije, tudi sedanja predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije, Štefka Meršnik, je Mariborčanka. Med zaslužnimi za razvoj 
je tudi Vrtec Ivana Glinška in njegova dolgoletna ravnateljica MARIJA VERNIK, ki smo jo prosili za intervju.

Avtor: Marija Vernik

Letnik: 2007, št. 4

Rubrika: Vrtec se predstavi

Original thufeb1495704cet20132007%2004